Na lep sončen nedeljski dan, 11.9. 2016, smo se skupina 41 nadobudnih kulturnikov in športnikov, članov Kulturno-športnega društva Dob, odpravili na izlet na Gorenjsko; natančneje na »veseli špancir« po Veliki planini.
Zbrali smo se pred gasilskim domom v Dobu in se z avtobusom, pod vodstvom prijaznega in zabavnega šoferja, odpravili najprej v smeri proti Ljubljani, kasneje pa se držali smeri Kamnik. Preden smo prispeli na cilj, smo se ustavili na bencinski črpalki, kjer nas je predsednik KŠD Dob presenetil s slastnimi, še nekoliko toplimi rogljički z marmelado in poleg smo seveda popili kavico. Tako smo se okrepčali, dokončno prebudili in že smo bili v nizkem startu, pripravljeni na odkrivanje lepot Velike planine. Le-ta je največja visokogorska pašna planota na Slovenskem, ter zakrasela visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se nahaja severovzhodno od Kamnika. Naš spretni šofer avtobusa nas je zapeljal kar visoko po makedamski poti, do parkirišča, kjer nam je ostala slaba ura hoje navkreber. Pred nami so se odprle prečudovite zelenkaste pašne površine s tipičnimi pastirskimi kočami, v ozadju pa smo zagledali visoko dvigajoče se Kamniško-Savinjske Alpe. Ob hladnem, svežem vetriču, ima človek občutek, da se je tu čas ustavil. To je res balzam za dušo, kar smo se strinjali vsi člani. Zbrali smo se pri Kapeli Marije Snežne, ki je za nas predstavljala izhodišče raziskovanja te prečudovite planote. Člani smo imeli tu prosto pot; večinoma smo se po skupinicah odpravili na pot. Veliko se nas je odpravilo na najvišji vrh Gradišče (1666 nadmorske višine). Od tam se je odprl pogled na Kamniško-Savinjsko dolino (naselja: Kamnik, Domžale) vse do Ljubljanske kotline v ozadju, ob pogledu proti severu pa Kamniško-Savinjske Alpe, z najvišjim vrhom Grintovcem. Vsi smo bili zagnani za hojo in »židane« volje. Seveda nas je pot zanesla do Domžanskega doma na Mali planini, kjer smo se okrepčali in poveselili. Dobre volje v našem društvu nikoli ne primanjkuje. Že je bil čas, da se vrnemo nazaj proti avtobusu. Pot nas je naprej vodila do soteske Predaselj, ki jo je ustvarila reka Kamniška Bistrica, katera izvira nekoliko severneje od naše druge točke. Ko smo prišli do dna soteske, smo se osvežili le z nekoliko stopinj hladno vodo. Spodaj je bilo prijetno sveže, voda je bila kristalno čista. Ker nam je ostalo še nekaj časa, smo se peš odpravili do Malega izvira. Res je lepo odkrivati skrite kotičke naše prečudovite Slovenije! Navdušeni od naravnih lepot in zaradi hoje, že z nekoliko praznimi želodčki, smo se odpeljali do gostišča v Stahovici, kjer smo se zelo dobro najedli in družili.
Dan smo zaključili z vožnjo proti Dolenjski, vsi pa smo se strinjali, da smo skupaj preživeli prečudovit dan in da bo podobnih dogodkov, izletov zaradi velikega interesa, v prihodnje v KŠD Dob potrebno organizirati še več.
Katja Klemenčič, 12.9. 2016
PRILOGE:
Slika 1:
Pogled na prelepo Veliko planino, Katja Klemenčič
Slika 2: V ozadju dvigajoče se Kamniško-Savinjske Alpe, Katja Klemenčič
Slika 3:
Soteska Predaselj, Katja Klemenčič
Pozabila povedat: Mrzu točen pir je vzdržal do Doba.
Hahaha, Marko kako to?? 🙂 a nismo vsega že prej popili??!! ;))