V soboto 23.1. 2016 ob 19. uri vas vabiva v gasilski dom v Dob pri Šentvidu na potopisno predstavitev.
Marko in Andreja Zorec
izlet
INTEZIVNE VAJE PEVSKEGA ZBORA – DVOREC BUKOVJE PRI DRAVOGRADU
Dvorec Bukovje pri Dravogradu smo si izbrali za intezivne pevske vaje našega pevskega zbora. Ker se nam z astronomsko hitrostjo bliža letni koncert smo morali pošteno zavihati rokave. Dva dni skupaj smo prepevali po dvorcu in imeli v najemu celo nastropje z dvema učilnicama. Tudi v nadstopju nižje smo peiskusili baročno dvorano, kako zveni slovenska pesem.
Vaja je potekala prav res intezivno. Ob prihodu smo kar takoj začeli z delom. Naš zborovodja Matej Vovk je bil dosleden pri svojem delu.Vsako malenkost je popravil. Z skupnimi močmi smo takoj nastalo težavo rešili. Sama pevska vaja je potekala do 18 ure zvečer. Potem pa večerja in malo zabave. Ogledali smo si nogometno tekmo med Mariborom in Olimpijo. Bilo je vroče. Navijali smo na polno. Kajti v celem dvorcu smo bili sami. Ker je locija samega dvorca malo umaknjena od naselja, ni bilo nič narobe, če smo bili malo bolj glasni. Drugi dan je bilo treba tudi kar zgodaj vstati. Malo smo si opomogli z dobrim zajtrkom in delo nadaljevali. Ni nam bilo težko prepevati še celo dopoldne in tudi še po kosilu. Ura je zelo hitro tekla in treba je bilo z vajo zaključiti. Nahitro je nam BUKVAR Jože prestavil še svojo BUKVARNO, kje hrani okrog 18 tisoč starih knjig in muzej stare kasarne, ter vojaško opremo in jugoslovanske vojske. Nekateri pevci iz naših vrst so se kaj hitro spomnili, kako so postiljali postelje v vojski, ter čistili čevlje. Kar nekaj spominov na služenje vojaškega roka je privrelo na dan.
Naš gostitelj Jože je bil prijeten možakar, malo se je z nami tudi pošlalil in nas pogostil z šilcem žganega. Kar prehito je tekel čas. Odpravili smo se proti domu z prijetnimi utisi. Na naši prvi intezivni pevski vaji smo združili prijetno z prijetnim. Se pravi dobili smo nekaj pevskega znanja, nekaj novih prijateljev in poznanstev, ter izvedeli nekaj novega o kraju Dravograd.
Še se bomo vrnili. Zagotovo….
Papirčkarji Kulturno športnega društva Dob na strokovni ekskurziji
V soboto 13. junija 2015 smo se odpravili na strokovno ekskurzijo po Dravinjski dolini, natančneje v občino Poljčane. Strokovne ekskurzije se je udeležilo 30 članov. Zbrali smo se zjutraj ob sedmi uri pred gasilnim domom v Dobu, od koder smo se na pot odpeljali z avtobusom.
Slabe dve uri smo se peljali v smeri štajerske, kjer smo imeli prvo postojanko v vasici Loče v Poljčanah. Tukaj se nam je pridružila vodička Mojca in se skupaj odpravili na ekološko kmetijo Cenc. Ogledali smo si rastlinjake nasajene z plodovkami, poučili so nas kako se ekološko zatira škodljivce in bolezni na rastlinah. Pokazali so nam še nasad jagod ,kjer so bile po večini jagode že obrane, a kljub temu je gospodar dovolil, da stopimo med gredice in si postrežemo s sladkimi jagodami kar sami, z obiranjem seveda. Med tem časom pa je gospodinja pripravila malico. Na mizi nas je počakala velika polna skleda češenj, jagod in seveda tudi maline. Poleg sadja smo degustirali domače namaze (česnov, zeliščni) in domačo marmelado. Tudi domačega rženga kruha ni manjkalo.
Z novim znanjem in polnimi želodčki smo se odpravili do ptičje opazovalnice, kjer teče reka ob pobočju Boča. Na eni strani lesenega podesta so leseni panoji, ki razločno, v sliki in besedi, podučijo katere ptice in živali tu živijo. Na drugi strani pa je opazovalnica, ki s pomočjo daljnogleda opazujemo ptice . Gospa Mojca nam je med vožnjo pokazala tudi druge znamenitosti tega kraja ,kot so cerkve, kozolci, šola in seveda lep razgled na njihov najvišji vrh Boč, ki je visok 978m. Pot smo nadaljevali v Dole.
V kraju Dole smo šli na ogled učnega poligona s samooskrbo s poudarkom na permakulturnih zasaditvah poljščin in drugih rastlin. Lastnica Ana nas je popeljala po poligonu, ki je velik več kot 1,5 ha. Nazorno nam je povedala in razložila, kako zasaditi in urediti raznovrstne grede, kot so: visoka grda, gomilasta greda, spiralasta greda, kitajska greda, grede na ključ,rastoče grede itd…seveda pa tudi greda za lenuhe. Končni cilj vseh gred je, da z malo truda, veselja in razuma pridelaš lepe in slastne pridelke. Na poligonu ,ki je oskrbljen s tekočo vodo iz vodohrana in z elektriko preko sončne energije, stoji mongolska hiša Jurta z zimskim vrtom, umivalnici, mini kuhinjo in kompostnim streniščem. V znožju poligona pa je Zemljanka, ki je vkopana v hrib. Celotno je izdelana iz debelejšega lesa, primerna za shrambo pridelkov in prijetno ohladitev. Pogostila nas je z žajbljevim sokom in zaupala postopek izdelave. Po dvo urnem sprehajanjem po poligonu, smo se odpravili še v njihov TIC- Poljčane na ogled trgovinice s ponudbo izdelkov njihovih rokodelcev in ostalih ponudnikov .
Jelka, predsednica združenja ponudnikov, nam je predstavila njihovo delovanje in ponudbo. Po nakupu nekaterih izdelkov, smo se skupaj odpravili na pozno kosilo na turistično kmetijo Debeljak, kjer nas je Jelka tudi pogostila. Po obilnem kosilu, sladici in kavici smo pohiteli proti domu.
Strokovna ekskurzija je dosegla svoj namen. Vsi smo bili veseli novega znanja in seveda medsebojnega druženja. S takšnimi in podobnimi izleti samo še podkrepimo človeške odnose in spodbujamo drug drugega k boljšemu in bolj zdravemu načinu življenja.
Vodja organizacije: Renata Čebular
2. kolesarski krog po šentviški fari
Zadnjo nedeljo v maju smo se na pobudo Marka in na vabilo Kulturno športnega društva Dob, s kolesi vozili po poti «od Petra do Pavla«, kot smo jo poimenovali. Kolesarili smo po šentviški župniji, od podružnice do podružnice in tako obiskali vseh 12 podružničnih in seveda župnijsko cerkev. Nedeljsko jutro sicer ni bilo najbolj obetavno za kolesarjenje, saj se je kmalu po sončnem vzhodu kar precej ulilo. Jasnine pa od nikoder, kaj šele, da bi posijalo sonce, ki bi posušilo mokro cesto. Kljub vsemu se nas je zbralo ducat kolesarjev in v hladnem dopoldnevu začeli popotovanje iz Doba od sv. Petra in končali v Šentpavlu pri sv. Pavlu. Ogrel nas je šele prvi resni vzpon, sonce je se le počasi začelo kazati in v zadnji etapi kolesarjenja smo že iskali hladno senco. Iz Doba smo se povzpeli k Antonu na Rdeči Kal, od tam smo se spustili k Andreju v Hrastov Dol, pot smo nadaljevali do Marije Snežne v Velikih Pecah, še prej pa smo obiskali Lamberta v Malih Pecah. V rosi nas je pričakal sv. Rok, pri sv. Vidu, našem farnem zavetniku, pa smo bili postreženi s kavico, saj je bil ravno dan odprtih vrat v novem župnijskem domu. Sledila je prava gorska etapa na Gradišče, kjer nas je prijazno sprejel Maks in nam odprl cerkev sv. Nikolaja. Miklavža smo zapustili in do Ane v Češnjicah nas je vodila lepa panoramska pot in spet je sledil spust do Janeza v Bukovici. Nadaljevali smo še do drugega Andreja v Sobračah, tik pod njim pa smo bili deležni sladkega okrepčila prijazne gostiteljice iz lokalnega gostišča. Pred nami je bil še zadnji del poti mimo Pungerta, kjer v cerkvici domuje Lenart in nato še do Pavla. Sonce je že zasijalo v vsej svoji mogočnosti, tako da nam je bilo tudi že pošteno vroče.Pri sv. Pavlu smo zaključili kolesarski ogled cerkvic naše šentviške župnije in pred nami je bil le še družabni del poti, ki smo ga zaključili pri Heleni na Kegeljčku.
