Month: februar 2015

POHOD NA VRH 2015

Mitja Fortuna

Na pustno nedeljo 15. 2. smo se v organizaciji KŠD Dob in KS Dob, odpravili na 4. tradicionalni pohod na Vrh.
V nekoliko oblačno meglenem dopoldnevu se nas je na Podborškem nadvozu nabralo70 pohodnikov. Po dobri uri hoje smo prikorakali do Vrha, kjer nas je pričakal sonček in pa Ivek s kuhančkom, čajem in krofi. Po sladkem okrepčilu smo razdelili pokale za najboljše pohodnike, ki se vpisujejo v vpisno knjigo na Vrhu. V letu 2014 je bila najboljša pohodnica na Vrhu 208 krat, kar je več kot vsaki drugi dan. Po spustu na Sela Šumberk smo imeli krajši postanek za kavico, potem pa naprej do „Drvene Kafane“. V Drveni smo se lepo okrepčali z mini klobasami, čajem, kuhančkom in ostalimi tekočimi zadevami. Zaigrala je tudi harmonika, zato je bilo kar težko oditi naprej. Še kakih štirideset minut in že je bila naslednja postojanka Gombišče. Po krajšem ogledu cerkve smo se ustavili pri konjeniškem klubu Gombišče, kjer so nas spet zelo lepo postregli. Še skupinska slika in naprej do Zagorice. V Zagorici pa kot da bi treščilo, saj smo se razgubili na vse strani. Do Podboršta nas je v skupini prišlo le dobrih deset pohodnikov.
Po planu naj bi 15 km pohod trajal šest ur, mi smo prišli v šestih urah in petnajst minut. Lahko rečem, da sem prišel domov s skoraj čistimi čevlji, saj smo večino poti imeli pet do petnajst cm južnega snega.

MOPZ v FRANKFURTU

Mitja Fortuna

Priprave so stekle in prišel je dan, ko smo se večernih urah z avtobusom odpravili na dolgo pot proti Frankfurtu. Pot je bila zabavna in noč je kar prehitro minila. Jutro v samem Franfurtu je bilo bolj kot ne hladno, ampak nič ne de, dolenjci smo ga kaj hitro ogreli. Naš gostitelj Martin Retelj nas je odpeljal na ogled letališča in samega mestnega jedra. Obiskali smo tudi nekaj cerkva, v katerih smo preizkušali svoje glasove in zapeli nekaj pesmi. Zatem smo odšli do hotela ob reki Majni, kjer smo se namestili. V popoldanskih urah smo imeli možnost preizkusiti akustiko v cerkvi Marijinega srca (Herz Marien), kjer smo naslednji dan peli pri slovenski maši. V nedeljo smo se sprehodili ob obrežju reke in si ogledali še en del mesta, potem pa je prišel čas kosila v grški restavraciji. Sledila je slovenska maša in po maši še proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Nato je sledila pogostitev in prijetno druženje z našimi izseljenci. Naši fantje so raztegnili meh in harmonika je pripomogla k še lepšemu vzdušju. Bilo je res živahno in nepozabno. Srečali in spoznali smo kar nekaj ljudi iz naših koncev. Čas je hitro tekel in treba je bilo počasi spakirati kovčke in se podati na pot proti domu. Kljub slabi vremenski napovedi smo po desetih urah vožnje le prispeli domov polni lepih spominov.

]