V nedeljo, dan po Prešernovem dnevu, smo se pri Gasilskem domu v Dobu zbrali ljubitelji pohodništva in preživljanja prostega časa v naravi. Že zjutraj nas je zbudilo sonce, katero nas je na startu pričakalo brez oblačka. Takoj ob prihodu so nas člani Kulturno-športnega društva Dob pričakali z muziko, pecivom in šilčkom »takratkega«. Vedeli smo, da je pred nami čudovit dan v družbi veselih ljudi
Motivirani smo se izpred gasilskega doma odpravili na pot proti Primskovemu. Iz Doba se cerkvica Marijinega rojstva na Primskovem ob jasnem vremenu lepo vidi, vendar se na prvi pogled zdi kar precej oddaljena. Marko Zorec je skrbno trasiral pot in seveda smo mu z zaupanjem sledili. Pohoda se je udeležilo kar 157 pohodnikov in zanimivo je bilo videti, kako se »pohodniška kača« vije po lokalnih poteh preko dolenskih gričkov. Že smo prispeli do prve postojanke, do kmetije Pr Špan, kjer so nas domači pogostili s kavico in dobrotami, ki jih pridelajo sami na kmetiji. Že je bil čas, da se podamo naprej proti Malim Dolam. Ustavili smo se na domačiji pri Hribskih. Zanimivo je gledati starejša poslopja, ki jim je čas že odvzel nekaj njihove veličine, ampak si lahko z lahkoto zamišljamo, kako drugače so takrat živeli naši predniki. Zgodovino te kmetije nam je z lepo besedo opisal pohodnik Marko. Papirčkarice iz Kulturno-športnega društva Dob so postregle z ogromnimi in slastnimi krofi, ki so jih pripravile pridne roke naših gospodinj. Seveda pa ni manjkal tudi kuhanček in čaj. Tu se je odvila tudi podelitev najboljšega pohodnika na Vrh v letu 2019. To je bila naša domačinka in je zato prejela grčo v znak vztrajnosti. Že se nam je mudilo naprej proti Debelemu hribu. Zopet kratek postanek in pogostitev s strani Vinogradniško-sadjarsko turističnega društva Debeli hrib. Ker smo se že kar visoko povzpeli, so se nam odprli prelepi razgledi na Dolenjsko podolje in okoliške griče. Naslednja postojanka je bila cerkev sv. Lucije v Mišjem Dolu, razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Baročno romanska cerkev iz 17. stoletja hrani prenosne orgle iz 18. stoletja (morda celo iz 17.), ki so jih uporabljali ob procesijah in so vsekakor ene od pomembnejših v Sloveniji. Tako blizu, vendar večina obiskovalcem za omenjen »zaklad« prej ni vedela. Prečkali smo vas in vedeli, da pred nami sledi vzpon na Primskovo goro (592 m nadmorske višine). Počasi in z židano voljo nam je uspelo doseči vrh, kjer nas je malo prevetrilo s pozitivno energijo. Župnik nam je v Župnijski cerkvi Marijinega rojstva povedal zgodovinska dejstva Primskovega in omenil dobro energijo, ki jo ta gora oddaja. Vedeli smo, da poti še ni konec, saj nas čaka še zadnja točka – zidanica v Sevnem – pri Hribskem Markotu, kjer so nas pogostili z domačim golažem in poletno, pripravljeno po skrivnem kuharskem receptu Jožeta Zorec.
Tako smo vsi skupaj prijetno utrujeni zaključili nekaj več kot 15 km dolg Dobuski pohod, nazaj v Dob pa so nas peljali avtobusi. Za tako prijeten dogodek je poskrbela tudi Krajevna skupnost Dob z finančno podporo.
Se že veselimo naslednjega pohoda in zanimivih poti, ki nam omogočajo odrivanja okoliških lepot.
Katja Klemenčič
