Dobuski pohod letos po poteh Jurija Kozjaka

Pohodništvo je priljubljena oblika druženja in rekreacije. To potrjujejo tudi množične udeležbe na raznih pohodih, ki jih organizirajo razna društva ali posamezniki.

Nič drugače, kot ugotavljamo v uvodu, pa ni bilo na pohodu, ki ga je organiziralo Kulturno športno društvo Dob, letos imenovan »Pohod po poteh Jurija Kozjaka«. Odvijal se je v nedeljo, 12. februarja z začetkom ob 9:30 uri pri nadvozu Podboršt. Pot nas je vodila najprej čez Rdeči Kal in naprej na Vrh s 540 m nadmorske višine. Odkar je Vrh opremljen s planinskim žigom je tudi množično obiskovan. Tu smo se pohodniki lahko okrepčali s toplim napitkom in pecivom. Pot nas je naprej vodila mimo vasi Sela pri Šumberku in kjer smo se povzpeli do razvalin gradu Šumberk. Ob krajšem postanku smo zvedeli nekaj o zgodovini in nastanku gradu, o njegovi mogočnosti kot vojaški utrdbi, pa pričajo ostanki še vedno visokih in nekaj metrov debelih zidov. Sledil je spustili v vas Podšumberk, do »drvene kafane«, kjer smo bili zopet dobro postreženi. Sledila je pot proti Kozjaku, po kateri smo si lahko ogledovali mogočnost obeh prej opisanih lokacij gradov, tako Šumberka, kot Kozjaka. Oba stojita na manjši vzpetini s težjim dostopom, sta si pa sorazmerno blizu, zračne razdalje komaj kilometer. Na vrhu, tam kjer je bil nekoč grad Kozjak, je danes samo še kup kamenja in komaj opazen zid, ki izginja v ruševinah. Gradova sta v času turških vpadov služila kot vojaška utrdba, kasneje pa nista več služila svojemu namenu. Tudi na tem kraju smo se seznanili s kratko zgodovino gradu ter slišali kratko obnovo Jurčičeve povesti Jurij Kozjak. Pot nas je potem vodila naprej na nekdanjo grajsko pristavo, imenovano Kozjak. Preden smo se povzpeli na ruševino gradu Kozjak, nas je na ranču Škovba že čakal topli obrok, katerega pa smo si tudi že zaslužili. Od tu se je del pohodnikov obrnilo kar proti domu, ostali pa smo preko Kozjaka odšli v vas Selce, od koder smo se z avtobusi odpeljali domov.

Nedeljski pohod je bil v naši Krajevni skupnosti že 16., od tega deset v organizaciji KS Dob, zadnjih šest pa v organizaciji KŠD Dob. Vse pohode pa finančno podpira KS Dob. Letošnjih pohodnikov nas je bilo nekaj več kot 100. Kljub meglenemu in nič kaj prijaznemu dnevu, pa smo si ga s prijetno družbo in dobro organizacijo naredili lepšega.

Komentarji